Koristni napotki

Spovedovanje. Sv. spoved lahko opravite v naši župnijski cerkvi 20 minut pred sv. mašo:
- na prve petke v mesecu, vsako soboto in vsako nedeljo pred jutranjo in dopoldansko sv. mašo;
- pred zapovedanimi prazniki je spovedovanje (dan in ura) napovedano pri nedeljskih oznanilih. Po predhodnem dogovoru z domačim župnikom lahko sv. spoved opravite ob drugih dnevih in urah. (Cerkev ne dovoljuje prejema sv. odveze pri sv. spovedi osebam, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, tistim, ki se ne nameravajo odreči hudem sovraštvu ter tistim, ki so javno sramotili katoliško vero in Cerkev, pa tega še niso javno obžalovali).  

Za sv. krst otroka se starši z otrokovim rojstnim listom in družinsko knjižico (ta se dobi pri cerkveni poroki) oglasite v župnijski pisarni dva meseca pred želenim datumom sv. krsta. Pred sv. krstom je eno ali več srečanj s starši in botri. Cerkev močno spodbuja, da pari, ki živite v izvenzakonski zvezi, čim prej, po možnosti še pred otrokovim krstom, sklenete cerkveni zakon.

Pred cerkveno poroko. Zaročenci svojo odločitev za cerkveno poroko v dobrovski cerkvi nekaj mesecev pred želenim datumom sporočite domačemu župniku. Po opravljenem tečaju pred poroko se s potrdilom o opravljenem tečaju oglasite v župnijski pisarni, kjer boste zvedeli, katere dokumente je potrebno morda še predložiti, se dogovorili za  datum srečanja z župnikom za zapisnik pred poroko in za ostale podrobnosti v zvezi z vašo cerkveno poroko.

Obhajanje bolnikov in onemoglih župljanov na njihovem domu je redno na prve petke v mesecu dopoldne. Željo po obisku bolnega sorodnika na domu lahko sporočite tudi g. Miru Šlibarju (Ul. E. Adamiča 60, Dobrova): telef. štev.: 031 613 378. V primeru zdravljenja v Kliničnem centru v Ljubljani lahko zakramente podeli bolniški župnik p. Daniel Golavšek, telef. štev.: 041 613 378. 

Katoličan se drži cerkvenih zapovedi. Cerkvene zapovedi so dopolnitev deseterih Božjih zapoved. Cerkvene zapovedi je določila Cerkev, da bi vernikom pomagali odkrivati Božjo voljo za vsakega izmed njih v danih razmerah. Cerkvene zapovedi določajo tiste osnovne drže vernikov, ki se jih ne sme opustiti ali zavračati. 
    V Katekizmu Katoliške Cerkve, § 2042-2043, ki je izšel leta 1993, v času papeža Janeza Pavla II., so objavljene cerkvene zapovedi s prenovljenim besedilom:
1. Udeležuj se maše v nedeljo in druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del
         in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni.
2. Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto.
3. Prejmi zakrament evharistije (sv. obhajilo) vsaj ob veliki noči.
4. Posti se zapovedane postne dni.
5. Po svojih zmožnostih podpiraj Cerkev v njenih gmotnih potrebah.

Kako lahko polnoletni prejmete prve zakramente? Odrasli, ki še niste krščeni ali niste kot otroci prejeli vseh zakramentov (niste še bili pri 1. sv. obhajilu, sveti spovedi ali sveti birmi), lahko manjkajoče zakramente prejmete po udeležbi na nekajmesečnem programu priprave na zakramente, ki se imenuje katehumenat.  Katehumenat poteka za več župnij skupaj. Vsako leto se začne jeseni in konča pred veliko nočjo. Za dekanijo Ljubljana – Vič – Rakovnik program poteka na Viču in na Rakovniku. Kandidati se za program katehumenata prijavite preko domačega župnika.   

Boter pri sv. krstu ali sv. birmi  (kan. 874 in kan. 892 CZP) je lahko tisti odrasli kristjan, ki je star vsaj 16 let in je sam že prejel sv. krst in sv. birmo in je krščencu/birmancu zgled v obnašanju in je zgled v življenju po veri. Boter mora biti po svojih močeh dejaven v cerkveni skupnosti - župniji. Boter za krščenca / birmanca moli in je dolžan skrbeti, da bo birmani živel kot resnična Kristusova priča in vestno spolnjeval verske dolžnosti. Botru ne sme biti naložena nobena cerkvena kazen. Ne sme živeti v izvenzakonski skupnosti ali samo v civilnem zakonu. Prav tako ne morejo biti botri starši in tudi ne tisti, ki so bili cerkveno poročeni, a so se civilno ločili in se ponovno civilno poročili. 
    Če kdo hoče biti boter otroku v kakšni drugi župniji, se najprej oglasi pri svojem domačem župniku, ki mu, če izpolnjuje pogoje za botra, izda potrdilo o primernosti za botra. To potrdilo boter izroči župniku tiste župnije, kjer bo sv. krst ali dogodek sv. birme. Prav tako je zelo primerno, da gre boter pred tem k sv. spovedi.
    Pristojen za izdajanje potrdila botru je župnik tiste župnije, kjer boter dejansko sedaj živi (vsaj eno leto). Za pridobitev potrdila torej ni pomembno, kje je bil npr. boter kot otrok krščen ali kje je bil pri sv. birmi, tudi ni odločilno kje, na katerem naslovu je boter začasno ali za stalno prijavljen, ampak kje, v kateri župniji tisti trenutek živi vsaj že eno leto.

Zakaj gre katoličan vsako nedeljo k sv. maši? Razlogov in nagibov je veliko: - Katoličan se zaveda, da vse prejema od Boga, neposredno ali posredno – preko ljudi. Sv. maša je priložnost, da se skupaj z drugimi verniki Bogu  zahvali. Grški izraz za sveto mašo – sv. evharistija - namreč v prevodu pomeni zahvala. - Obisk sv. maše naroča Jezus sam, ko pravi pri zadnji večerji apostolom ob razdelitvi kruha: »To je moje telo, ki se daje za vas. Vzemite in jejte od tega vsi.« Po obedu učencem reče še: »To delajte v moj spomin.« (Kdor ne pride k sv. maši, ne izpolnjuje Jezusovega naročila; prav tako doma ne more prejeti Kristusovega Telesa, sv. hostije.) - Nedeljska sveta maša ima posebno mesto med zakramenti, saj je za Katoliško Cerkev sv. maša »vir in višek vsega krščanskega življenja« (dogmatična konstitucija o Cerkvi  2. vatikanskega cerkvenega zbora, C 11): pri sv. maši se vrši  nekrvava Jezusova daritev na križu, Bog se nam daje v hrano, obenem  verniki in duhovnik darujemo sebe Bogu. - Nedeljska sv. maša je priložnost, da se kristjan neposredno poveže z drugimi verniki: skupaj molimo, skupaj pojemo, tej povezanosti so namenjena druženja, pogovori  (in pogostitve) po sv. mašah. – Pri sv. mašah se berejo berila (navdihnjena besedila), skupaj poslušamo Jezusov nauk in razlago (pridiga), kar pomeni, da dovolimo, da nas Božja beseda vodi v življenju, da ji dajemo prednost pred našimi zamislimi o vedenju in ravnanju. (Priporočljivo je tudi doma brati Sv. pismo, a priti do prave razlage prebranih odlomkov bo doma verniku težje. Vprašanje je tudi, ali bo posameznik vztrajal z branjem Božje besede vsako nedeljo). – Krščanstvo je vera skupnosti. Pravo vero je v preteklih stoletjih ohranjala skupnost. V skupnosti se verniki drug ob drugem bogatijo in  obenem učijo prilagajanja, kar je znak človeške in duhovne zrelosti. (Osamljeni kristjan je v nevarnosti, da začne vero prilagajati svojim lastnim željam in od vere jemlje le tisto, kar mu je všeč.) – V cerkvi je spovednica, kjer kristjan lahko neposredno med sv. spovedjo doživlja Božje usmiljenje, ko mu Bog po duhovniku odpušča grehe. – Mnogim katoličanom je nedeljska sv. maša edina ura v tednu, kjer se lahko notranje umirijo, posvetijo samemu sebi in napolnijo z novimi močmi za delo v naslednjem tednu. - Nedeljska sv. maša je prav tako kulturni dogodek: za obisk sv. maše se lepše oblečemo (»nedeljska obleka«!), za nedeljsko sv. mašo krasilke oltarje v cerkvi primerno  okrasijo s svežim cvetjem in sam bogoslužni prostor se lepo očisti, duhovnik nam pripravi spodbuden duhovni  nagovor, poslušamo ubrano petje pevcev na koru in orgel, ki veljajo za kraljico glasbil, skupaj molimo bogoslužne odgovore in pojemo cerkvene ljudske pesmi (Marijine, evharistične, božične, velikonočne, pesmi v čast svetnikom, priložnostne pesmi…), občudujemo stilno opremo cerkva (kipe, upodobitve, slog, …). – Dobrovčani imamo še dodaten razlog za obisk svoje cerkve ob nedeljah: to je sveti kraj, sem so v stoletjih prihajale množice romarjev, ki so čutili, da Devica Marija ni nekje daleč na nebu, ampak da jih na tem kraju uslišuje in jim daje svojo tolažbo in moč v raznih stiskah in težavah.    
 
Kaj je to evharistični post? Evharistični post je odpoved hrani in pijači eno uro pred sv. mašo. Odpoved hrani in pijači je primerna zato, da se vernik v celoti (»z dušo in telesom«) pripravi na sveto bogoslužje v cerkvi. Evharistični post velja za večje otroke, mladino in odrasle zdrave vernike. Bolniki se niso dolžni držati evharističnega posta. Odvezan ga je tudi duhovnik, če mašuje več sv. maš zaporedoma - pred njegovo drugo ali tretjo sv. mašo v tistem dnevu. 

Kdaj in kje zaročenci lahko obiskujejo tečaj pred cerkveno poroko? Tečaj pred cerkveno poroko se zelo priporoča vsem parom, ko začnete hoditi skupaj, obenem je del redne priprave na cerkveno poroko. Program tečaja pred poroko je celovita predstavitev skupnega življenja krščanskega para in njune družine. Zato so v program, ki obsega od tri do pet srečanj, poleg duhovnika vključeni še zdravnik, izkušen zakonski par in morda še kakšen drug gost.
    Kraji in datumi tečajev pred poroko so za našo nadškofijo za vsako leto posebej objavljeni na spletni strani: http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/priprava-na-krscanski-zakon/

Zakaj tisti, ki živite v izvenzakonski skupnosti ali ste samo civilno poročeni, ne morete prejemati sv. obhajila in sv. spovedi?
    Jezus Kristus želi, da bi njegovi učenci  bili »luč« in »sol« (prim. Mt 5, 13-14), torej da bili za zgled drugim. Želi, da bi imeli »življenje v obilju (prim. Jn 10, 10). Bog nam preko sedmerih zakramentov želi dati vse potrebne milosti in moči, da bi lahko bili njegovi pričevalci. 
    Kdor ne sprejme zakramenta sv. zakona  (se cerkveno ne poroči), na zunaj zavrača Božjo pomoč, ki jo Bog predvideva za zgledno družinsko življenje. Živeti v izvenzakonski skupnosti ali zgolj v civilni zvezi je po nauku Cerkve velik greh. Kdor pa stalno živi v velikem grehu, ne sme prejemati sv. obhajila (kan. 915 in kan. 916 ZCP). 

Kje oporo lahko najdete ločeni, razvezani, razporočeni? Število ločitev poročenih je, žal, v današnjem času v porastu. Ločitev, razveza pomeni grenko preizkušnjo in različne neprijetne občutke tako za moža kot za ženo: prizadetost, osamljenost, sram, strah pred prihodnostjo, nemoč… Ločitev prizadene tudi otroke… 
    Cerkev želi biti v oporo osebam, ki so zaradi ločitve ostali sami. Na pogovor se lahko vedno oglasite pri domačemu župniku. Dodatna pomoč je Skupnost SRCE: Skupnost Razvezanih v Cerkvi. Svoj sedež ima pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Duhovni voditelj je jezuit p. Tomaž Mikuž. V okviru te skupnosti že deluje več skupin: skupina Srce, skupina Srce Senior, skupina za okrevanje po ločitvi... Skupnost SRCE organizira različne programe, dogodke, izlete in tudi vseslovenska srečanja ločenih v Cerkvi. Več o tem lahko zveste na spletni strani: https://srcerazvezani.si/
    Frančiškanski družinski inštitut na Tromostovju v Ljubljani ima prav tako skupino za pomoč razporočenim – vodi jo p. Christian Gostečnik. Na Vrhniki obstaja zakonska skupina za civilno  poročene, ki se ne morejo cerkveno poročiti. Vodita jo zakonca Darja in Ivo Pivk. Za pomoč v obliki pogovora ali svetovanja se lahko obrnete še na nadškofijski Urad za družino, na g. Luka Mavriča.  

Kdaj je primerno prejeti zakrament bolniškega maziljenja? Kaj je priporočljivo pripraviti? Bolniško maziljenje je zakrament, ki daje tolažbo, duhovno moč in odpušča grehe (v primeru, da se prejemnik ne more več spovedati). Prejem tega zakramenta se priporoča vedno v primeru težje bolezni in pred zahtevnejšimi operacijami. Prej naj prejemnik opravi sv. spoved. Cerkev priporoča prejem sv. bolniškega maziljenja tudi starejšim od 70 let enkrat letno. Če bolnik, onemogli ali starejši človek  pričakuje duhovnikov obisk in podelitev sv. maziljenja na domu, naj on ali domači po možnosti na prazno mizo razgrnejo bel prtiček, postavijo kakšen manjši križ, dve sveči in posodo z blagoslovljeno vodo. Pri podeljevanju tega zakramenta na domu bolnika je priporočljiva navzočnost domačih ali sorodnikov, ki sodelujejo pri obredu z molitvijo (iz sobe z bolnikom se domači umaknejo le za čas, ko bolnik opravlja sv. spoved). Če bolnik čuti, da se mu bliža zadnja ura življenja ali to presodijo njegovi domači, naj čim prej (ne glede na uro dneva ali noči) pokliče(-jo) domačega župnika (ali bolniškega župnika, določenega za oskrbo v ljubljanskih bolnišnicah – tel:  041 613 378) – da bolniku prinese sveto obhajilo (sveto popotnico) in ga pred smrtjo mazili z bolniškim oljem.