Župnija Dobrova

Iz 35, 1-6a. 10; Jak 5, 7-10; Mt 11, 2-11

1. Božja beseda opozarja, da smo že blizu Božiča, praznovanja, ki vsaj v krščanskem okolju zajame najširše množice, tudi take ljudi, ki se bistvu Božiča ne morejo ali ne marajo približati. Vabi k veselju, opozarja, kaj je pravi temelj  prazničnega veselja: on, ki ga je Janez napovedoval, je prišel, deluje med nami!

- Izaija poln optimizma in veselja kliče: Naj vriska puščava, jezik nemega bo vriskal - Bodite močni, ne bojte se, glejte, Gospod pride in vas reši; Odrešenik vsem prinaša radost in veselje, žalost in vzdihovanje pobegneta;

- Jakob poudarja, naj potrpežljivo, vendar polni zaupanja pričakujemo prihod Gospoda, kakor kmet potrpežljivo čaka na žetev: bodite trdni v svojih srcih, Gospodov prihod je blizu;

- evangelij slika Odrešenika, ki je že na delu: slepi spregledujejo, hromi hodijo,  Gospodova dejanja potrjujejo uresničevanje Izaijevih preroških napovedi.

2. Odgovor na vprašanje: ali si ti tisti, ki mora priti, ne izzveni v samohvalnih besedah: jaz sem Mesija, poslušajte me, pridružite se mi. Naj govore dejanja: sporočite, kar slišite in vidite: slepi, hromi, gobavi, ubogi čutijo na sebi moč odreševanja. Ne govori o sodbi, prišel je reševat, blagor tistemu, ki se ne spotika nad menoj. Vse bolj slutijo: Bog je obiskal svoje ljudstvo. Bog prihaja k ljudem v človeku Jezusu, ljudje prihajajo k Jezusu, učlovečenem Bogu!

3. Kako se nas dotika stalni adventni klic: veselite se v Gospodu, ponavljam vam, veselite se? Kaj nam pove Gospodova beseda o slepih, hromih, gobavih:

- je ta Beseda za nas res veselo oznanilo, nas osvobaja, gledamo sproščeneje na sedanjost, je misel na prihodnost vedrejša, upoštevamo, da je Gospod z nami?

- ali ne kažejo naši obrazi česa drugega: mrki, zagrenjeni, brez upanja, izraz notranje praznine, strahu, razočaranja, kot da Gospoda ni, kot da je zatajil;

- ali nismo zatajili mi, kristjani: namesto širine božjega usmiljenja in dobrote smo tolikokrat sejali strah, utesnjenost, zlovoljnost, zaprtost vase;

- ali nismo ustvarjali pravega nasprotja odrešenjski sproščenosti in veselju, ko smo Pavlovo priporočilo: drug drugega bremena nosite, sprevračali, bremena drugemu raje nalagali, jih dodatno obteževali?

4. Adventno vabilo k veselju je globoko utemeljeno: v Jezusu, ki prihaja, videti Odrešenika, najti v njegovi odrešenjski dejavnosti tudi sebe. Bogat v veselju je, kdor ve, da je slaboten, da potrebuje Kristusovo odrešenje, pomoč, odpuščanje. Stara in vedno sveža misel nam pravi:  kdor zgubi denar, zgubi nekaj - kdor zgubi prijatelja, zgubi veliko - kdor zgubi veselje, zgubi vse. Gospod sam nas spodbuja: vzdignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.