Družba Marijinih sester čudodelne svetinje na Dobrovi
Kdo smo? Naš red je pristna slovenska ustanova. Njen začetek sega v leto 1878, ko je ustanoviteljica reda usmiljenka sestra Leopoldina Brandis v Ljubljani nadela redovno obleko prvim sestram. Število članic je hitro naraščalo, zato jim je napisala Pravila ter v njih začrtala namen in poslanstvo nove redovne ustanove: »Kakor je Marija nekoč hitela čez hribe, da bi ljubeče stregla svoji teti Elizabeti, tako naj bolniške sestre hitijo v stanovanje bolnikov, da jim prinesejo tolažbo in pomoč…« .
V začetku so sestre delovale v Ljubljani pod imenom »bolniške sestre«, in sicer pri bolnikih na njihovih domovih. Tudi v bolnišnicah, npr. na ortopedski kliniki, je bilo zaposlenih kar 30 sester. Pridne kot »mravljice« so si kmalu zgradile svoj samostan na Vidovdanski 5, v Ljubljani pod imenom »Vincentimum«. Ustanoviteljica - usmiljenka jim je posredovala duhovnost velikega apostola bolnikov, sv. Vincencija Pavelskega. Kot vizitatorica v Gradcu je red razširjala po vsej Avstro-ogrski deželi.
Kdaj smo prišle na Dobrovo? Leta 1948 je povojna oblast nacionalizirala materno hišo Marijinih sester »Vincentinum«. 26. junija istega leta je vojaški odsek v Ljubljani izdal odlok, da se mora iz materne hiše v nekaj dneh izseliti 70 sester. Stanovanjski urad je sestram odkazal stanovanje v drugem nadstropju starega župnišča na Dobrovi. Stanovanje je bilo v zelo slabem stanju: kuhinja in sobe so bile brez vrat, okna brez šip, podi trhli, stropi neometani, v hiši je bilo še precej drugih stanovalcev…
Po vojni je bilo sestram prepovedano delati pri bolnikih na njihovih domovih. A že njihova navzočnost na Dobrovi, med ljudmi v starem župnišču, je bilo zgovorno pričevanje. Sestre so bile pripravljene pomagati kjerkoli so videle potrebo. Gotovo so z molitvijo in darovanjem svojega trpljenja v času negotovosti in preganjanja na vso župnijo klicale Božji blagoslov. Božja Previdnost jim je preskrbela nov dom pod varstvom dobrovske Matere Božje. Ko so se razmere izboljšale so rade obiskovale in stregle bolnikom na njihovim domovih v bližnji in širši okolici. Še posebno je bila znana s. Silvana Tolmajner – mnogi so pri njej iskali pomoč in jo klicali kar »sestra zdravnica«. Takrat na Dobrovi še ni bilo ambulante. Od Stanovanjskega podjetja Dom je Družba Marijih sester odkupila staro župnišče. 300 let stara stavba je bila v nevarnosti, da se sama podre, če ne bo temeljito obnovljena. Po načrtih arhitekta Franca Kvaternika so sestre začele obnovo samostana. Ta je bila dokončana 1974.
Že od svojega prihoda na Dobrovo so bile Marijine sestre vključene v delo dobrovske župnije. Skrbele so za za cerkveno perilo in krasile župnijsko cerkev Marije Vnebovzete. Kmalu so začele poučevati tudi verouk. Več si lahko preberete v knjigi »Marija v leščevju«, ki jo je izdala župnija Dobrova 2015, pod naslovom Irma Makše - Marijine sestre na Dobrovi str. 561-572.
In danes? Do nedavnega je bila pri nas tudi Vzgojna hiša (noviciat za pripravnice Marijinih sester). Danes nas je na Dobrovi 13 sester. Tudi danes smo po svojih zmožnostih vključene v pastoralno delo dobrovske župnije, s poučevanjem verouka in sodelovanjem pri Karitas. Nekajkrat na leto pripravljamo duhovne vaje za sestre, za dekleta. Občasno so v samostanu razna druga srečanja za sestre, invalide, starejše in mlade, ki jih vodijo sestre v sodelovanju z duhovniki.
V molitvi vsak dan kličemo Božji blagoslov na vso župnijo, posebno na tiste, ki se nam priporočajo v svojih stiskah in potrebah. Kot sestre pomagamo potrebnim. Obenem smo tudi me same deležne pomoči s strani dobrih ljudi, zlasti pri kmečkih in gospodarskih opravilih. Bogu hvala!
s. Veronika Rep, predstojnica