O ŽUPNIJI
Župnija Dobrova se nahaja 6 kilometrov zahodno od našega glavnega mesta – na razcepu cest za Horjul in Polhov Gradec, ob sotočju Gradaščice in Horjulščice. Župnija je znana po svoji romarski cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti.
Romanja k »Mariji v leščevju« so se po zapisih zgodovinarja Valvazorja začela že v 10. stoletju po Kristusu – višek so dosegla sredi 18. stoletja. Vidna priča razcveta božje poti je že od daleč vidna velika in lepa zgradba na vrhu vzpetine nad Dobrovo, zgrajena za spovednike in romarje, t.i. staro župnišče, sedaj samostan Marijinih sester. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1716. Dobrova je postala samostojna župnija leta 1784. Leta 2007 je župnija po zaslugi župnika g. Alojzija Goloba in zavzetih župljanov dobila nov župnijski dom.
Na ozemlju današnje župnije živi dobrih 4000 ljudi, od katerih je večina (tri četrtine) krščenih. K svetim mašam v soboto zvečer in v nedeljo prihaja povprečno okrog 400 ljudi. Veroučno šolo v župniji (v veroučnem letu 2019/2020) obiskuje okrog 160 otrok. Otroci, mladi in odrasli so vključeni v različne skupine znotraj župnije (več o njih si lahko preberete v zavihku 'Župnijske skupine'). Od leta 1948 živi in deluje na Dobrovi družba Marijinih sester čudodelne svetinje, ki so na več načinov vključene v življenje župnije - v kapeli samostana nad Dobrovo jim vsako jutro mašuje g. Miro Šlibar. Dobrova spada v dekanijo Ljubljana Vič-Rakovnik, v kateri je še 12 drugih župnij južnega in zahodnega dela Ljubljane in njenega zaledja. Župnija ima 4 podružnice: Brezje (cerkev sv. Neže), Gabrje (cerkev sv. Janeza Krstnika), Hruševo (cerkev sv. Jurija) in Podsmreka (cerkev sv. Martina). V župniji Dobrova sta bila rojena nadškof v Torontu (Kanada) in kardinal dr. Alojzij Ambrožič (1930-2001) in glasbenik, zborovodja in skladatelj Emil Adamič (1877-1936). Od leta 2011 ima v prostorih župnijskega doma skupne vaje godba Dobrova – Polhov Gradec.
V župniji je med verniki živo zaupanje v priprošnjo Dobrovške Marije. Zato ohranjamo tradicijo romarskih shodov. Ti se začnejo na veliki šmaren (15.8.), torej na praznik zavetnice cerkve in župnije, Marije Vnebovzete. T.i. »šmarne maše« z nagovori znanih duhovnikov (in škofov) in češčenjem Matere Božje so nato še naslednje štiri nedelje popoldne ob 16h. K tem sv. mašam radi prihajajo ljudje od blizu in daleč. Slovesen zaključek »šmarnih maš« s slovesnim bogoslužjem in procesijo z Marijinim kipom je vsako leto na mali šmaren (8.9.)
popoldne ob 15h. Pri »Mariji v leščevju« se tudi ostale dni v letu radi ustavijo verniki iz vseh koncev Slovenije na svojih izletih in župnijskih romanjih.
Statistika župnije Dobrova za leto 2019
Krščenih je bilo 19 otrok, 13 fantkov in 6 deklic; 10 otrok je od staršev, ki so cerkveno poročeni, 3 od staršev, ki so civilno poročeni, ostalih 6 pa iz izvenzakonskih skupnosti staršev.
V veroučno šolo je bilo decembra 2019 vpisanih 170 otrok.
Pri prvem sv. obhajilu je bilo v nedeljo, 12. maja 16 otrok iz 3. razreda (veroučno leto 2018/19).
Pri sv. birmi je bilo v nedeljo, 22. aprila 39 fantov in deklet: 25 iz 9. razreda in 14 iz 8. razreda, oziroma 20 fantov in 19 deklet.
Štetje udeležencev sv. maše smo imeli v soboto, 16.11. in nedeljo, 17.11.2019: k sveti maši je oba dneva prišlo skupaj 415 ljudi: 119 moških, 204 ženske in 92 otrok. Razdeljenih je bilo okrog 19.000 hostij, ali okrog 300 na nedeljo.
K veroučnim mladinskim srečanjem je ob petkih prihajalo od 15 do 20 mladih.
Cerkveni poroki sta bili lani na Dobrovi samo 2.
Poletnega oratorija (25.6.-30.6.) Imaš moč (o Petru Klepcu) se je udeležilo 90 otrok, animatorjev je bilo 35. Glavni voditeljici sta bili Monika Dolinar in s. Sabina Glowacz, FMM.
Skupne zahvalne sv. maše se je v oktobru udeležilo 8 parov zakoncev-jubilantov.
Cerkvenih pogrebov je bilo 24. Polovica, 12, je pred smrtjo prejelo sv. zakramente. Povprečna starost umrlih je bila 81 let.
Preko župnijskega urada je prihajalo 24 izvodov tednika Družina in 25 izvodov mesečnika Ognjišče. Nekaj družin ali posameznikov je gotovo neposredno po pošti naročenih na obe tiskovini.