Predstavitev župnije

Legenda postavlja začetek Božje poti k »Mariji v Leščevju« na Dobrovi v drugo polovico 9. stoletja, ko naj bi pastir več dni zapored našel svojo čredo klečečo pred Marijino podobo v leskovem grmu (od tod ime Marija v Leščevju). Verniki naj bi na tem mestu nato zgradili kapelico in pozneje zaradi povečevanja števila romarjev cerkev. Z danes znanimi zgodovinskimi viri tega izročila ni mogoče niti potrditi niti zavreči. O slavi starodavne Marijine Božje poti na Dobrovi so obširneje pisali Janez Veikard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 (2. del, 8. knjiga), ljubljanski kronist, pravnik in zgodovinar Janez Gregor Dolničar v svoji latinsko pisani knjižici Marianalae Carnioliae leta 1691 (rokopis v Semeniški knjižnici) in dobrovski župnik Jernej Zupanc v latinsko pisani knjižici Puteus Aquarum viventium leta 1756 (rokopis v Nadškofijskem arhivu Ljubljana).

Dobrova je bila najprej podružnica pražupnije Šentvid nad Ljubljano, ki je bila ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461/62 izločena iz oglejskega patriarhata in dodeljena v upravo ljubljanskega stolnega kapitlja. Zaradi prevelike oddaljenosti Dobrove od župnijskega središča in zaradi boljše oskrbe vedno večjega števila romarjev, je bil leta 1717 na Dobrovi ustanovljen župnijski vikariat in leta 1784 samostojna župnija. V vikariat so bile vključene podružnice Gabrje, Hruševo in Brezje, leta 1784 pa tudi Podsmreka.

Župnijska cerkev: Sedanjo cerkev so zgradili v letih od 1711 do 1716, njeno notranjo opremo pa so kasneje večkrat spreminjali in dopolnjevali. Arhitekt cerkve ni znan, umetnostni zgodovinar dr. Blaž Resman na podlagi arhitekture domneva, da je bil to ali lombardski umetnik Francesco Ferrata ali Francesco Bombassi, ki je bil pred tem vodilni kamnosek pri gradnji ljubljanske stolnice. Gradbena dela je vodil zidarski mojster in gradbeni podjetnik Gregor Maček iz Ljubljane. Po svoji zunanji obliki je dobrovska cerkev podobna cerkvama v Preserju pri Ljubljani in na Šmarni gori. Cerkev je leta 1747 slovesno posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej grof Attems. Nanjo spominja marmorna plošča, pritrjena na slavoločni steni pod križem. Cerkev in njena notranja oprema sta bili zunaj in znotraj pod vodstvom župnika Alojzija Goloba temeljito prenovljeni v letih od 2009 do 2011.

nalagam novice...